Na kratko o jami

V nedrih vzhodnega dela Krškega hribovja je že tisočletja skrito majhno svetišče, v katerem so okoliški prebivalci ob svojih rajnkih iskali odgovore o izvoru, smislu, namenu svojega bivanja.

To svetišče je domačinom že od nekdaj poznano kot Ajdovska jama pri Nemški vasi (tudi Kartuševa jama), ko pa je leta 1884 vanjo prvič zakopal starinokop  Jernej Pečnik, je postala zanimiva tudi različnim raziskovalcem, prvenstveno arheologom. Ti so  kaj kmalu ugotovili, da so ta majhni, skrivnostni podzemski prostor ljudje iz pradavnine uporabljali kot svetišče, da gre za enega najstarejših arheoloških najdišč pri nas.

Dosti kasneje so biologi, naravoslovci ugotovili, da je Ajdovska jama tudi eno pomembnejših poletnih zatočišč ogroženih vrst netopirjev, kar je kasneje privedlo tudi v uvrstitev jame z okolico v območje Natura 2000.

Ajdovska jama pa je kot podzemna jama tudi geormorfološka naravna vrednota državnega pomena, okoliško kraško polje s ponikalnico, vrtačami, bruhalnikom, pa tudi naravna vrednota lokalnega pomena.

Na svojstven način se tako v in ob Ajdovski jami prepletata kulturna in naravna dediščina, ki kar kličeta po povezovanju, vzajemnem spoštovanju, k iskanju starih vrednot za prepotreben duhovni preporod sodobnega časa.