Ajdovska jama - kulturni spomenik

Arheološka raziskovanja so prispevala k izjemnim najdbam, na osnovi katerih je bila  Ajdovska jama z okolico 22.6.1992 z odlokom razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik ( odlok ) .

Ajdovska jama je splošno znana predvsem kot nekropola iz mlajše kamene dobe (neolitika), so pa arheologi v dobrih 100 letih raziskovanja našli kulturne ostanke iz različnih obdobij. Najbolj zanimive so seveda najstarejše najdbe, ki segajo v mlajšo kameno dobo, nekatere pa celo v starejšo kameno dobo. Hipotezo, da so Ajdovsko jamo ljudje naseljevali oz. občasno uporabljali že v starejši kameni dobi (cca 20.000 in še več let nazaj), je potrebno še preveriti, delčki oglodanih kosti s sledmi sileksa (puščice), pa okostja jamskega medveda, jamskega svizca in okruški neavtohtonega zelenega tufa, klini - praskali iz jaspisa, odlomek cevaste zarezane kosti, oglodani kostni fragmenti, lesno oglje - ostanki kurišč... pa nakazujejo, da je bil v jami človek vendarle prisoten že času med 70000 -20000 let pr.n.št. Najbolj bogate so najdbe iz mlajše kamene dobe - cca 4000 let pr.n.št. Iz tega časa je bilo najdenih veliko človeških ostankov, pa tudi ostankov orodja, posode, prevlečene z čebeljim voskom, zoglenelega žita, nakita, kurišč, živalskih kosti...kar nakazuje, da gre za eno najstarejših nekropol pri nas. Nadaljnje arheološke obdelave in raziskave že pridobljenih najdb pa nakazujejo, da so ljudje iz neolitika jamo obiskovali tudi ob drugih priložnostih, ne le ob pogrebnih obredih in tako deloma potrjujejo tudi hipoteze nekaterih drugih raziskovalcev – da je bila npr. Ajdovska jama tudi obredna jama čebelarjev  oz. da obredni namen jame potrjujejo ostanki obrednih kamnov t.i. tročanov, na katerih in v polju, ki ga obdajajo, je zaznati močne blagodejne energije.