Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane so 14.10.2021 v Posavskem muzeju Brežice v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja pripravili zanimivo predavanje z naslovom »Kaj je brbotalo v loncu? Premisleki in pogovori o neolitski kulinariki Ajdovske jame«.
Arheologinja Jana Puhar je tako predstavila različne izsledke raziskave arheološkega gradiva iz Ajdovske jame in nekaterih bližnjih najdišč iz istega obdobja, ki kažejo na to, da so se v naših krajih v času neolitika prehranjevali tako z mesno kor rastlinsko hrano, gojeno in nabrano oz. ulovljeno.
Pri tem je izpostavila, da je bil prehod z lovsko nabiralniške v poljedelsko živinorejsko skupnost posledica klimatskih sprememb, ki je ob sami spremembi gospodarstva prinesel še druge: družbene, religiozne, način razmišljanja…
Bogate arheološke najdbe različnih posod z ostanki hrane v Ajdovski jami, kažejo na dokaj pester jedilnik naših prednamcev. Še vedno so tudi kaj nabrali ( npr. mokovec, jerebika, bezeg, šipek, dren, glog, poljski mak, lešniki, želod, žir, robide, maline, gozdne jagode, lesnika, lesnača, bela metlika, kopriva, mrtva kopriva, dresen, regrat,..) in ulovili (npr. divji zajec, divji poljski zajec, navadni jelen, volk, lisica, divja svinja, rjavi medved, divje govedo). Med poljščinami pa so prevladovala žita (enozrnica in dvozrna pšenica, navadni in goli ječmen), pa bob, grah in grašica.
Sol so verjetno tudi poznali, saj je na osnovi drugih najdenih predmetov razbrati, da so si dobrine izmenjevali tudi z obmorskimi kraji kot tudi z notranjosti celine, naj bi pa k slanosti jedi pripomoglo tudi zelišče bela metlika), sladili pa so si verjetno bolj poredko z medom, pa s sadjem.
Na več posodah iz Ajdovske jame so ugotovljeni tudi ostanki sira, kar nakazujejo tudi na pomen mleka v neolitski prehrani, je pa mleko sicer zelo pomemben del prehrane od 2. polovice 5. tisočletja pr.n.št. za ves srednjeevropski prostor. Ovce so verjetno gojili bolj zaradi mleka kot mesa, mleko pa predelali v različne mlečne izdelke…
Na osnovi teh podatkov se že sestavljajo ajdovski jedilniki (mesni in brezmesni), ki bodo ob zaključku projekta na voljo zainteresiranim obiskovalcem. Svojevrsten izziv pa je tudi poskus priprave hrane na neolitski način, vključno z jedilnim priborom. Na osnovi izsledkov raziskav arheologinje Milena Horvat je že marsikaj znano, volje za eksperimentiranje pa tudi ne manjka.
