O JAMI
Pred Ajdovsko jamo se odpira pogled na dol, domačinom poznan kot Podjama. Poleg lepot kraške narave pa kotanja v svojem osrčju skriva posebno presenečenje — pravo jamo. V njej so nekoč prebivali medvedi, ljudje so vanjo pokopavali svoje umrle, sedaj pa tu domujejo živali prav posebne vrste — netopirji.
KULTURNA DEDIŠČINA
Prva prisotnost človeka v Ajdovski jami je skupaj z najdbami kosti jamskega medveda izpričana že v času starejše kamene dobe (70.000 do 20.000 let pred sedanjostjo). Pozneje, v mlajši kameni in bakreni dobi, je bila jama v rabi kot grobišče ter svetišče. Vse do konca srednjega veka je nato jama služila kot pribežališče v času nevarnosti.
NARAVNA DEDIŠČINA
Dol Podjama je naravni fenomen in predstavlja kraški svet v malem s tipičnimi kraškimi pojavi kot so jama, bruhalniki, ponikalnice, vrtače ter kraški izviri. Netopirji, današnji prebivalci Ajdovske jame, naj bi po nekaterih ocenah imeli tu zatočišča in lovišča že vsaj 5000 let.