Vstopna stran

O JAMI

Pred Ajdovsko jamo se odpira pogled na dol, domačinom poznan kot Podjama. Poleg lepot kraške narave pa kotanja v svojem osrčju skriva posebno presenečenje — pravo jamo. V njej so nekoč prebivali medvedi, ljudje so vanjo pokopavali svoje umrle, sedaj pa tu domujejo živali prav posebne vrste — netopirji.

KULTURNA DEDIŠČINA

Prva prisotnost človeka v Ajdovski jami je skupaj z najdbami kosti jamskega medveda izpričana že v času starejše kamene dobe (70.000 do 20.000 let pred sedanjostjo). Pozneje, v mlajši kameni in bakreni dobi, je bila jama v rabi kot grobišče ter svetišče. Vse do konca srednjega veka je nato jama služila kot pribežališče v času nevarnosti.

NARAVNA DEDIŠČINA

Dol Podjama je naravni fenomen in predstavlja kraški svet v malem s tipičnimi kraškimi pojavi kot so jama, bruhalniki, ponikalnice, vrtače ter kraški izviri. Netopirji, današnji prebivalci Ajdovske jame, naj bi po nekaterih ocenah imeli tu zatočišča in lovišča že vsaj 5000 let.

Ajdovska jama je v vsako sezono, med 15. oktobrom in 15. aprilom,  odprta med vikendi – od petka, 15. ure, do nedelje, 18. ure, vključno s soboto.

V jamo se lahko prosto vstopa (zgolj pri desnem vhodu zaradi varnosti), na lastno odgovornost in z ustrezno opremo (primerna obutev, svetilke) in v manjših skupinah (do največ 20 oseb hkrati).

Pri tem pa se pričakuje spoštovanje prostora – da se vanj nič ne vnaša in odnaša ali ga kako drugače poškoduje. Parkiranje neposredno pred jamo tudi ni dovoljeno.

Gre za začasni ukrep zagotavljanja dostopa v jamo, predlagan s strani Mestne občine Krško, s katerim sta se strinjala tako Zavod za varstvo narave kot tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine (dokler se dokončno ne uredi upravljanje).

Če pa bo v tem času zaznan kakšen vandalizem, se bo obisk jame spet omejil.

Virtualni sprehod po Ajdovski jami in okolici

Izobraževalni, igrano dokumentarni film o Ajdovski jami