Etnomuzikologinja, dr. Mira Omerzel Trlep je pred časom objavila zanimiv prispevek (>>> https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_8_omerzel_pra.pdf ) o prazgodovinskih instrumentih, v okviru katerega omenja tudi cca 5600 staro ovčjo kost (golenico) iz Ajdovske jame, dolgo 13,7 cm, na njej je 16 prečnih vrezov.
Povzemamo njene ugotovitve:
Arheologi predmetu še niso dali jasne namembnosti (lahko bi služili za izdelavo koščenih perl, ki so bile sicer tudi najdene med grobnimi podatki v Ajdovski jami), Omerzel Trlepova pa na osnovi primerjav podobnih najdb po Evropi in drugod po svetu ocenjuje, da gre za koščeno drgalo. Koščena drgala v obliki cevi so pripravljena iz podolgovatih cevastih kosti, v katere so vrezane različno globoke zareze. Po njih se je lahko drgnilo ali strgalo z drugim trdim predmetom, s kostjo, kamnom, leseno palico… in tako ustvarjalo ritmično-zvočne efekte.
Ti predmeti so po mnenju različnih raziskovalcev od prazgodovine dalje služili kot kultno – magično in ritmično zvočno orodje oziroma glasbeni instrumenti, kar potrjujejo arheološke najdbe po celem svetu. Ti instrumenti so bili različnih oblik (iz različnih kosti), nekatera dodatno okrašena z različnimi simboli, in kot taki so imeli različno vlogo – v erotsko – plodnostnih obredih in tudi v pogrebnih slovesnostih, v katerih naj bi strganje po kosteh zagotavljalo nadaljevanje življenja in ponovno rojstvo, lahko bi šlo za ritmično “izganjanje zlega” in zato tudi za zdravljenje, klicanje dežja… Ker je Ajdovska jama v času neolitika in eneolitika gotovo služila kot kultni prostor, grobišče in svetišče, kjer so se izvajale posmrtne šege, sorodne šegam prazgodovinskih in staroveških kultur drugod po svetu, v katerih so imela koščena drgala pomembno vlogo kot vez med človekovimi religioznimi predstavami in arhetipskimi dejanji, je ideja gotovo vredna razmisleka in nadaljnjih raziskovanj.
